Grega Repovž

29. 11. 2024  |  Mladina 48  |  Uvodnik

Uvodnik / Bo res jedrska vojna?

Naj kar takoj odgovorimo na vprašanje, zastavljeno v naslovu: ne, zaradi zaostritev, ki smo jim priča v zadnjih tednih v Ukrajini, nismo nič bližje jedrskemu spopadu, kot smo že ves čas te vojne. Še več: dejansko smo v zadnjih tednih v enem od bolj nadzorovanih obdobij te vojne. Vse, kar se dogaja v zadnjih tednih, so namreč zelo očitne priprave na konec vojne, ki ga lahko pričakujemo v prvi polovici prihodnjega leta, verjetno pa še pred obletnico napada, torej pred 24. februarjem 2025.

Besednjak sovraštva

Nekatere procese v družbi je včasih laže prikazati na primeru drugih držav in družb, včasih pa je treba seči tudi globlje v zgodovino. Po sprejemu zakona o državljanskih pravicah leta 1964, ki je v Ameriki končno prepovedal diskriminacijo na podlagi rase, barve kože, vere, spolne usmerjenosti ali narodnosti ter ukinil rasno segregacijo na delovnem mestu in v javnem prostoru, so republikanci začeli iskati načine, kako kljub temu nagovoriti bele, tradicionalno demokratske volivce na jugu države, ki so se zaradi občutka izgube dolgoletnih privilegijev počutili ogrožene. Kako to storiti, ne da bi bili videti rasisti? Odgovor se je izkazal za sila preprostega in izjemno učinkovitega: spremeniti so morali jezik.

»Zeleni prehod s kavča, iz cone udobja, v kateri smo danes, ne bo izvedljiv«

Malokdo pozna podrobnosti z računa za električno energijo, na njem je veliko različnih postavk, prispevkov, različni so načini izračuna porabe energije, tu pa je tudi omrežnina, beseda, ki je zaradi gospodarstva in kimajoče politike postala simbol zablod zelenega prehoda. Gre za izkrivljen pogled. Nov način izračuna omrežnine je pravičnejši, drugače povedano, doslej so tisti, ki so uporabljali več omrežja, plačevali premalo, gospodinjstva in mali poslovni porabniki pa preveč. To dejstvo se je v hrupu demagogije in interesov izgubilo.

TV komentar / Vpričo dveh žensk

Zelo slabo se je elitna informativna oddaja TV Slovenija Odmevi odzvala na odločitev ustavnega sodišča, ki je po 23 letih končno ugotovilo, da je prepoved dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za ženske, ki nimajo partnerja oziroma moškega partnerja, neustavno. Niti tega nam niso zmogli pojasniti, da te pravice ženskam ne omejuje nobena resna razvita in demokratična država, da smo bili Slovenke in Slovenci s to prepovedjo del res zarukanega seznama držav tega sveta, kjer vladajo verski fanatiki različnih izpovedi in trdorokci. Še več: namesto dobrega pogovora, ki smo ga pričakovali od izbrane večerne oddaje, so to temo v Odmevih obdelali v pogovoru s poslanko Svobode Terezo Novak in poslancem Nove Slovenije Janezom Ciglerjem Kraljem.

Začetek napada na pravno državo

Dober teden dni po tem, ko je 20. junija 2014 na Dobu začel prestajati zaporno kazen zaradi obsodbe v orožarskem poslu Patria, je Janez Janša prvič zbral svoje podpornike pred ljubljansko sodno palačo, kjer so po tem izvajali pritisk praktično vsak dan do njegove predčasne izpustitve konec leta – in periodično še več let za tem. Janša se te dni v Celju spet zagovarja v kazenski zadevi, kjer mu v najslabšem primeru ne grozi zgolj par tisoč ali par deset tisoč evrov denarne kazni, temveč spet zaporna kazen. Neposredni pritisk na sodstvo, na sodnice in sodnike je prvak SDS tokrat začel že prej, v Celju namreč poteka šele sojenje na prvi stopnji. V torek ga je po obravnavi pričakala manjša množica podpornikov, ki je lahko poslušala njegov nagovor narodu. A sporočilo ni bilo namenjeno njim, temveč pravosodju.

Pristranski algoritmi

Vsesplošni razcvet desnici naklonjenih vsebin na družbenih omrežjih je med drugim posledica tega, da algoritmi dajejo prednost polarizirajočim vsebinam, ki spodbudijo najmočnejše odzive. Vsebine, deležne največ ogorčenja, se bodo po omrežjih razširile najbliskoviteje, saj algoritmi dajejo prednost skrajnostim. Če govorimo posebej o omrežju X (nekdanjem Twitterju), pa naj bi bil algoritem še bolj pristranski od drugih. To kaže nedavna raziskava, imenovana Računalniška analiza morebitne algoritemske pristranskosti na platformi X med predsedniškimi volitvami v ZDA, ki sta jo opravila Timothy Graham z avstralske Quennslandske tehnološke univerze v Brisbanu in Mark Andrejevic z Monasheve univerze v Melbournu.

Triindvajset let zlobe

Ustavno sodišče je ob presoji zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) presodilo, da so vsi deli zakona, ki omejujejo pravico do OBMP za samske ženske in ženske v istospolni zvezi, neustavni, državnemu zboru pa določilo enoletni rok, v katerem mora zakon popraviti. Do tedaj bodo še veljale zdajšnje določbe. Gre za dolgo pričakovano odločitev; ta prihaja kar 23 let po tem, ko so volivci novelo zakona vlade Janeza Drnovška, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja, na pobudo opozicije zavrnili na referendumu.

Umazane sanje Donalda Trumpa

Trump je sklenil, da bo sestavil sanjsko vlado, sanjsko ekipo, sanjsko moštvo. Ker pa so sanje že po definiciji in neizbežno umazane, obscene, vulgarne, je za pravosodnega ministra – ministra za zakon in red – nominiral nekdanjega kongresnika Matta Gaetza, ki so ga preiskovali zaradi sodelovanja pri prostituciji in seksa z mladoletnico, toda to, da je Gaetz potem – po medijskem kravalu in dvomih, da bi republikanci njegovo kandidaturo sploh podprli – odstopil, ni ničesar spremenilo, saj se je izkazalo, da je dal Trump res duška svojim sanjam: njegova sanjska ekipa je polna spolnih predatorjev.

»Marsikatera zamisel Trumpovih sodelavcev je popolnoma nora«

Barry Eichengreen predava ekonomijo in politologijo na kalifornijski univerzi v Berkeleyju.

Nezakoniti šef policije?

Upravno sodišče je odločilo o tožbi neizbranega kandidata za vodjo policije Boštjana Lindava in jo večinoma zavrnilo, saj gre za privilegij, ne za pravico. Je pa ob tem tudi zapisalo, da je bil sklep uradniškega sveta, s katerim je ta organ ugotovil, da izbrani Senad Jušić izpolnjuje pogoje, nezakonit. Gre za sklep, brez katerega Jušić ne bi mogel biti imenovan. Sodišče pravi, da ne more preveriti, ali generalni direktor policije izpolnjuje pogoj vsaj osmih let vodstvenih izkušenj, saj za »strokovno« odločitev uradniški svet pri tej trditvi ni navedel nobenih dokazil, da kandidat pogoj izpolnjuje. Javnost se upravičeno sprašuje, ali imamo prvič v zgodovini generalnega direktorja policije, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za ta položaj? Notranji minister Boštjan Poklukar pa se bo očitno moral zagovarjati na interpelaciji.

Vlado Miheljak

29. 11. 2024  |  Mladina 48  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / To se ne bo dobro končalo

Ne, to se res ne bo dobro končalo. Umetnica in aktivistka Nan Goldin je svojo retrospektivno razstavo še kako pravilno naslovila. Ne predvsem in zgolj zaradi genocidne izraelske politike, ampak zaradi tega, ker tisti, ki bi morali kaj storiti, molčijo in genocid pasivno ali celo aktivno (na primer z dobavo orožja in streliva Izraelu) podpirajo. V prvi vrsti Združene države in Nemčija. O. K. Vedno so bili režimi, ki so zločinsko, protiljudsko politiko izvajali. In vedno so se našli režimi, ki so to protiljudsko dejavnost tolerirali ali celo podpirali. A ni vseeno, kdo jo podpira. Če in ko to počno Združene države (ki sploh niso podpisnice Rimskega statuta!), ni to nikakršna novica. Pač, ko obsodba ali preganjanje zločinov nasprotuje njihovemu interesu, se bodo obrnili proti mednarodnemu pravu in proti človekovim pravicam. Vedno, dosledno in brez najmanjše zadrege. In tudi Združeno kraljestvo jim vedno indolentno sledi.

»Ah, ti moški«

Sedemdesetletna Merklova je novinarja sprejela tam, kjer je pisala avtobiografijo: v slikoviti stari zgradbi v središču Berlina. Ponosno je pokazala svojo več kot 700 strani obsežno knjigo z naslovom Svoboda, enega prvih natisnjenih izvodov. Kanclerka je bila dobre volje in brez zadržkov pripovedovala o sebi in o knjigi. Prva tema pa so bile trenutne politične razmere.

Razkritje dvoličnosti v slovenskih odnosih z Izraelom

Prejšnji petek je Delo objavilo, da Slovenija še vedno vojaško sodeluje z Izraelom. S poslanskimi vprašanji in iz proračunskih dokumentov so v Levici pridobili podatke o orožju izraelskih proizvajalcev, ki ga ima Slovenska vojska. Izkazalo se je, da je Slovenija od leta 2019 do 2023 kupila za 57,7 milijona evrov izraelskega orožja, med letoma 2024 in 2026 pa ga namerava kupiti še za 31,5 milijona.

Cerkveno podjetje ima 127 kilogramov zlata

Skupina Metropolitana, ki je v lasti Nadškofije Ljubljana, ima v sefu že skoraj 130 kilogramov zlata, trenutno vrednega več kot 10 milijonov evrov, je nedavno poročal portal Necenzurirano in opozoril, da nadškofija tudi v zlato nalaga presežke denarja, ki ga pridobi zlasti z »upravljanjem« cerkvenih gozdov. Cerkev je največja zasebna lastnica gozdov pri nas, zgolj na območju gozdnogospodarske enote Bled jih ima v lasti več kot 10.802 hektara, tam deluje cerkveno podjetje Gozdno gospodarstvo Bled, ki je del skupine Metropolitana.

SDS proti umetnikom

Prejšnji petek bi moral državni zbor obravnavati novi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Sedanji, okroglih pet desetletij star sistem podeljevanja izjemnih pokojnin je zaradi nejasnih meril neustrezen in netransparenten. Spremeniti bi ga morali davno, saj mineva že 15 let, odkar je na njegovo spornost opozorilo računsko sodišče, pa vendar so natančnejša merila za podeljevanje izjemnih pokojnin v tem času uvedli le v športu (2017), v kulturi in znanosti so ostala enaka. Vse do zdaj, ko je ministrstvo za kulturo pripravilo nov zakon, potrdila ga je vlada in prejšnji petek bi ga morali tudi poslanci. Vendar so jih tik pred tem presenetili poslanci SDS in vložili predlog za posvetovalni referendum o tem zakonskem osnutku, češ da je napisan »za peščico privilegiranih državljank in državljanov«.

Kam s črnim »častnim meščanom« Pirana?

Enaindvajsetega maja 1924 je prefekt občine Piran Francesco Lugnani obvestil Benita Mussolinija o »soglasno« sprejetem sklepu občine Piran, da mu podeli naziv častnega meščana. Duceja so tako počastili v 7896 italijanskih občinah, domnevno tudi Kopru in Izoli, štiri leta po požigu Narodnega doma, tri leta po fašističnem umoru dveh otrok v Strunjanu, dve leti po pohodu na Rim in tri tedne pred ubojem socialističnega poslanca Giacoma Matteottija.

Predsednik v senci

Če imata Elon Musk in Donald Trump kaj skupnega, je to nagnjenje k velikim, skorajda pompoznim dejanjem. Ko so Američani Trumpa izvolili za predsednika, je Musk na omrežju X objavil fotografijo, na kateri sam salutira ob ogromni ameriški zastavi, za njim pa veličastno vzhaja sonce. Prizor je opremil z napisom »V Ameriki je spet jutro«, kar je namig na legendarno geslo, s katerim je Ronald Reagan leta 1984 zmagal na predsedniških volitvah.

Javna agencija je ogrožala informacijsko varnost

Javna agencija Spirit, ki jo že od februarja 2022 vodi Rok Capl (februarja letos je bil pod Golobovo vlado imenovan še za petletni mandat), ni bila učinkovita pri organizaciji nadzora nad pomočjo, ki jo je država odobrila podjetjem v energetski draginji, bi lahko, če nismo prestrogi, povzeli v torek objavljene ugotovitve računskega sodišča. Primernejši opis bi bil, da je nalogo izpeljala povsem neustrezno, celo tvegano.

Zmaga romunskega Trumpa

Nanočipi pridejo v kri s pitjem pepsikole. Rojstvo s carskim rezom pomeni, da se pretrga sveta vez. Edina znanost na tem svetu je Jezus Kristus. Koronavirusa ni, ker ga še nihče ni videl. Vse to so trditve nove romunske politične zvezde, Călina Georgesca, ki je v prvem krogu predsedniških volitev zbral 22,94 odstotka glasov in šokiral svet in romunsko javnost.

Janko Lorenci

29. 11. 2024  |  Mladina 48  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / V zaklonišča?

To je bil trenutek rahle panike, vsaj medijske: Rusija je proti Ukrajini poslala medcelinsko raketo, ki lahko nosi jedrsko bombo. Nekaj zahodnih veleposlaništev v Kijevu se je jadrno zaprlo, pozneje pa se je izkazalo, da so Rusi vnaprej opozorili Američane na izstrelitev rakete in na to, da nima jedrske konice. A svarilo je bilo jasno: lahko bi jo imela. Kakorkoli, vojna je dosegla novo, še bolj tvegano fazo.

Prelom v razmišljanju

V Švici je bila prejšnja nedelja referendumska, Švicarji so na državni ravni odločali o štirih vprašanjih. Eno izmed njih je bilo, ali volivci podpirajo projekt širitve avtocest, vreden pet milijard švicarskih frankov in pol. S 53 odstotki glasov proti so volivci predlagano širitev zavrnili.

dr. Bogomir Kovač

29. 11. 2024  |  Mladina 48  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Patologija te države

Izbira in zavrnitev kandidature Antona Ropa za novega guvernerja Banke Slovenije sta simptomatična slika problematične kadrovske politike na državni ravni. Ropova kandidatura je tukaj zgolj povod za obravnavo ključnega problema te države: politizacije kadrovanja, od ključnih funkcij razvejenih vej oblasti do visokih uradnikov. Ločitev med politiko in upravo vedno niha med politično nevtralnostjo in pristranostjo, med meritokratskimi in političnimi kriteriji. Zavrnitev Ropove kandidature skriva v ozadju zapleteno merjenje moči med predsednico države in vladnim kabinetom, vladajočo koalicijo in opozicijo. Toda hkrati razkriva vse težave politično nenačelnega in strokovno spornega kadrovanja na vseh ravneh. Nezadovoljiv institucionalni okvir in vedno nove kadrovske improvizacije so dokaz politične nezrelosti nove države. Kako zastaviti tristopenjski postopek akreditacije, nominacije in končne izbire, se izogniti političnim pastem in spremeniti politično kulturo (ne)odgovornosti? To je druga stran vprašanja, kdo vlada in kako deluje naša demokracija. Patologija slovenske države se začenja na tem kadrovskopolitičnem vozlišču.

Heni Erceg

29. 11. 2024  |  Mladina 48  |  Hrvaška  Za naročnike

Komentar / Naš Mali

»To je plehek pamflet, žaljiv do nacionalnih vrednot, žali čustva hrvaškega naroda, se roga domovinski vojni in prestopa meje sprejemljivega …« »Teatrologi«, ki so zapisali to mnenje, so tudi zahtevali, da se predstava umakne z repertoarja, češ da je »žaljiva in se posmehuje vsemu, kar je Hrvatom sveto, omalovažuje žrtve iz Vukovarja, zasmehuje Gospo iz Međugorja in je uporabljena kot platforma za neprikrito jugonostalgijo in agitacijo za propadlo državo«. Za božjo voljo, sredi Splita smo doživeli teroristični napad, in to v nacionalnem gledališču med vnaprej razprodano predstavo Robi K./Rdeča kapica je mrtva, ki je nastala po kultnih kolumnah Viktorja Ivančića, režiral pa jo je srbski režiser Kokan Mladenović. Večni devetletnik Robi K. je s svojo razredno ekipico in blebetanjem o vojni, zločinih, veri, narodu … popolnoma in v celoti razpizdil proustaško Domovinsko gibanje, katerega pripadniki so del oblasti in cerberji »hrvaških svetinj«.

Moč govora

Prejšnji petek se je v berlinski Novi narodni galeriji (Neue Nationalgalerie) odprla pregledna razstava This Will Not End Well (To se ne bo dobro končalo), velika retrospektiva priznane fotografinje Nan Goldin, ene najvplivnejših umetnic našega časa. Pionirska fotografinja je na začetku sedemdesetih letih začela dokumentirati kraljice preobleke v Bostonu in se v naslednjih desetletjih uveljavila z intimnimi portreti pripadnikov stigmatiziranih skupnosti; s podobami ljudi, odrinjenih na rob družbe, ki so se znašli v primežu odvisnosti, duševnih bolezni in epidemije aidsa, je rušila tabuje. Nič manj pa ni znana po aktivizmu, leta 2017 je denimo ustanovila aktivistično skupino P.A.I.N., s tem pa javno spregovorila o svoji odvisnosti od opioidov in napovedala boj proti neslavni družini Sackler, farmacevtskim velikanom in radodarnim donatorjem, katerih donacije dobivajo številni ugledni muzeji po svetu. Njen aktivizem je dokumentiran v filmu Vsa ta lepota in prelivanje krvi (All the Beauty and the Bloodshed) režiserke Laure Poitras, ki je na beneškem festivalu osvojil zlatega leva.

Kitarist Mak Grgić je že tretje leto zapored nominiran za nagrado grammy

Čeprav Mak Grgić šteje šele sedemintrideset let, se med drugim lahko pohvali z doktoratom iz klasične kitare, črnim pasom iz karateja, maratonsko koncertno kilometrino, redno profesuro na ugledni ameriški univerzi, uspešnim zagonskim podjetjem in kar tremi nominacijami za najuglednejšo nagrado v glasbeni industriji.

21. Animateka bo pokazala, zakaj se živali ne bojijo konca sveta

Če boste hoteli videti enega izmed najboljših filmov leta, boste morali na Animateko, mednarodni festival animiranega filma, ki se bo – v Kinodvoru, Kinoteki in Stari mestni elektrarni v Ljubljani – odvrtel med 2. in 8. decembrom. Ja, eden izmed najboljših filmov leta je animiran – in ni ameriški ne francoski, britanski ali italijanski, temveč latvijski. Spomnite se Biblije: Bog je bil tako jezen na ljudi, ki so, kot bi rekel Predinov Praslovan, zajebali vse, kar se je zajebat dalo, da jih je zalil s povodnijo. Pri življenju je pustil le Noetovo družino – in živali. Valovanje, briljantna stvaritev Gintsa Zilbalodisa, ki ni le mojstrovina, temveč definicija animiranega filma, izgleda kot nadaljevanje Biblije – tu je Bog očitno že tako razkačen, da pri življenju ne pusti niti Noetove družine. Ne, pri življenju ne pusti niti vzorca človeštva. Zemljo nasledijo živali, ki se brez besed zapodijo za sivo-črno mucko, toda zlagoma se na čolnu, verziji Noetove barke, oblikuje solidarna živalska ekspedicija (mucka, kapibara, lemur, labradorec in ujeda), ki drsi po reki in brez dialogov občuduje monumentalne ruševine izumrle civilizacije, novi krasni svet brez ljudi – čisti, ganljivi, ekspresivni, pustolovski, radikalni, transcendentni, mijazakijevski zen. Ne, živali ne govorijo – besede bi vse pokvarile. Bile bi odveč. Sveta ni več. Izginil je. Uničile so ga živali, ki so govorile. In drugi val povodnji – verjetno ekstremne posledice podnebnih sprememb – šele prihaja. Ljudje bodo živali ogrožali še dolgo po svojem izumrtju.